Pomen Velikonočnih jedi
Velika noč ali vuzem je najpomembnejpi krščanski praznik. Za vernike predstavlja praznik veselja in upanja, saj je Jezus, na dan velike noči, vstal od mrtvih. Po izročilu, se na dan Velike noči prekinaja 40 dnevni post, ki pa je še strožje zapovedan na veliki petek. Post se prekine v nedeljo, z bogato obloženimi mizami. Seveda je potrebno na veliko soboto jedi blagosloviti ali žegnjati. Izbira živil v velikonočnem obroku, ponavadi je to zajtrk, pa ima tudi svoj pomen.
Tipično za Veliko noč gospodinje obložijo mizo s sledečmi jedmi: mesom oziroma šunko, obarvani jajci, hrenom, kruhom in domačo orehovo potico. Našteta živila pa imajo prav tako verski pomen: suho meso oz. šunka simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi kaplje krvi, hren simbolizira žeblje in potica ali kruh pa simbolizirata trnjevo krono. V Sloveniji poznamo več raznih vrst potic, med katerimi je najbolj domača oz. avtohtona orehova. Po raznih krajih po Sloveniji pa se za Veliko noč pečejo tudi makove, pehtranove potice ter tudi poprtniki in sadne pogače.
PIRHI OZ. JAJCA
Rdeče obarvane pirhe poznamo predvsem kot simbol krvi, ki jo je prelil Jezus. Predstavlja tudi vstajenje – tako kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, je iz groba vstal tudi Jezus.
Najpogosteje se za velikonočni zajtrk najprej lotimo obarvanih jajc.
Da bi se izognili uporabi umetnih barv, jajca obarvajmo na naraven način, recimo s kurkumo, rdečim zeljem, olupki čebulo, rdečim vinom ipd.
Jajca so v preteklosti bila velikokrat napačno označena, kot sovražnik našega ožilja. Danes vemo, da temu ni tako in lahko jajca označimo za eno najboljših beljakovinskih živil.
Vsebujejo ogromno beljakovin, katere so izredno pomembne za rast, razvoj in obnovo organizma. Komponente beljakovin, aminokisline, so pomembne za izgradnjo mišic, celično presnovo, kot tudi za vrsto drugih funkcij. Eno večje jajce, vsebuje kar 6 gramov beljakovin, pomembneje pa je dejstvo, da jajca vsebujejo vse esencialne aminokisline in to v pravih razmerjih.
Imajo tudi visoko vsebnost holesterola (1 večje jajce cca. 200mg) čeprav pri večini ljudi, ravni holesterola v krvi ne dvigujejo. Naša jetra namereč sama, endogeno, proizvajajo holesterol vsak dan. Ko uživamo več jajc, jetra ta večji vnos dietarnega holesterola preprosto kompenzirajo tako, da zmanjšajo proizvodnjo lastnega holesterola. V bistvu lahko uživanje celih jajc celo zmanjša teganja za boleznimi srca, s spremembo oblike LDL-a, poveča HDL in izboljša inzulinsko občutljivost.
Jajca so tudi eden najboljših virov holina, hranila ki je zelo pomembno za zdravje možganov in ledvic.
Dodatno, jajčni rumenjak vsebuje lutein in zeaksantin, antioksidanta, ki pomagata pri normalnem vidu, preprečujeta sivo mreno in degeneracijo makule.
Bistvo: Čeprav so jajca odlično živilo, tudi z jajci ne pretiravajte! Priporočeno je, da zaužijete 2-4 jajci na dan, seveda odvisno od posameznika. Za barvanje jajc pa uporabite naravne barve!
ŠUNKA
Kar se tiče ugodnih učinkov jajc na zdravje, za šunko, pri nas največkrat svinjsko, ne moremo reči isto. Čeprav je šunka iz svinjskega mesa bogat vir proteinov in tako ugodno vpliva na rast in ohranjanje mišic, moramo biti pri njeni uporabi zmerni, saj šunka, kot tudi ostale sušene mesnine, spada med procesirano meso, vsebuje veliko soli ter lahko vsebuje rakotvorne nitrite.
Sol oz. natrijev klorid, se že tisočletja uporablja kot konzervans, čeprav jo največ uporabljamo kot izboljševalec okusa.
Pretirana upraba soli, lahko vpliva na hipertenzijo oz. povišan krvni tlak in srčne bolezni. Nekatere razistave so celo pokazale, da prehranjevanje z veliko soli povečujeje tveganje za nastanek raka želodca. Kakorkoli, pa soli ne smemo izločiti iz jedilnika, saj je za naš organizem pomembna, vendar omejimo njen vnos na do 5 gramov- 1 žlička soli na dan. Tisti, ki imajo težave z nizkim pritiskom, lahko uporabijo dodatno pikico soli, torej pojedo kakšen košček šunke več.
Šunka lahko vsebuje tudi škodljive nitrite, ki se v kombinaciji s soljo, uporabljajo kot konzervans industrijsko sušenim mesninam. Natrijev nitrit se uporablja za zorenje mesa, ker preprečuje rast bakterij. V reakciji z mesnim mioglobinom daje proizvodu tudi zaželeno temno rdečo barvo.
Pod določenimi pogoji, zlasti med kuhanjem in pečenjem, nitriti v mesu lahko reagirajo z razgradnimi produkti aminokislin tako, da tvorijo nitrozamine, ki so znani kot rakotvorne snovi.
Procesirana živila so glavni prehranski vir nitrozaminov. Ostali viri vključujejo kontaminirano pitno vodo, cigaretni dim ter soljeno in kislo hrano.
Šunka je tudi dimljeno živilo. Dimljenje je v kombinaci s soljenjem ali sušenjem, eno najstarejših oblik konzerviranja živil. Vendar dimljenje privede do tvorbe potencialno nevarnih snovi. Ena izmed takih so tudi policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH).
Policiklični aromatski ogljikovodiki prestavljajo veliko skupino organskih spojin, ki nastajajo med nepopolnim izgorevanjem organskih snovi. Z dimom se te snovi prenesejo v zrak in se kopičijo na površini prekajenih mesnih izdelkov, tudi na priljubljeni šunki. Te snovi se na tak način kopičijo tudi na mesu, ki ga pripravljamo na žaru ali kako drugače nad odprtim ognjem.
Bistvo: Šunka je nedvomno slastna in nepogrešljiva ob Veliki noči. Vendar pa šunka lahko vsebuje ogromno soli, kot tudi škodljive PAH-e. Zato bodite še posebej zmerni vsi, ki imate povišan krvni tlak oz. se kako drugače morate izogibati soli.
HREN
Hren je primeren predvsem kot dodatek k mesu. Lahko ga samo naribamo, ali pa mu dodamo različne omake. Hren, pomešan s skuto in smetano je izredno osvežilen, tudi kot namaz.
Za hren lahko zopet rečemo, da ima ogromno pozitivnih lastnosti na zdravje, saj že star pregovor pravi, da je redkev vredna svoje teže v bakru, repa v srebru, hren pa v zlatu.
Hren ima majhno kalorično vrednost, kot ima tudi malo maščob.
Hren je tudi odličen vir vitamina C, kalija, B1, B6, železa in kalcija, magnezija, fosforja, vsebuje pa tudi nekaj folatov (vitaminB2).
Hren tudi razkužuje dihalne poti, pospešuje prekrvavitev in pomaga pri lažji prebavi. Zato je hren tudi odlična, pomembna sestavina težje Velikonočne pojedine. Deluje tudi antibakterijsko in antibiotično.
Vsebuje glikozoide (sinigrin in alil izotocianat), ki so v prehrani še posebej zanimivi zaradi izrednih antibiotičnega in antikarcenogenega delovanja. Te sestavine lahko vplivajo na zmanjšanje malignih obolenj na požiralniku, želodcu, jetrih, črevesju ter mehurju in prostati. Hren dviguje odpornost organizma, ščiti pred prehladi, olajša in popravi prebavne motnje, pospešuje cirkulacijo krvi in čisti krvne žile, zaustavlja rast bakterij, je odličen diuretik, izrazito pomaga odpraviti težava pri dihanju ter pomaga pri revmatizmu. Poleg navedenega preprečuje rast bakterij v zaužiti hrani in deluje kot naravni konzervans.
Znanstveniki zdravilne učinke hrena pripisujejo tudi encimu peroksidazi, ki je med rastlinami ta vsebuje največ. Ta snov začne hlapeti, takoj ko hren nastrgate, zato mu čim prej dodajte kis ali limonin sok, saj na svetlobi in toploti hitro razpade.
Norveški znanstveniki so v raziskavi dokazali, da peroksidaza deluje kemoterapevtsko in proti strjevanju krvi. Hren blaži krče gladkih mišic v prebavilih, žolčniku in urinarnem traktu. Korenina hrena deluje tudi protibakterijsko, različne raziskave dokazujejo, da je uspešen proti stafilokokom, tudi bolnišnični MRSI.
Vendar pazite, da hrena ne zaužijete preveč, saj lahko povzroči draženje želodca, ledvic in črevesja. Odsvetujejo ga tudi pri vnetjih prebavil ali razjedah. Zaradi močnega diuretičnega učinka ga odsvetujejo pri vnetju ledvic. Do neželenih učinkov lahko pride tudi pri ljudeh, ki uživajo zdravila za redčenje krvi.
Bistvo: Hren ima izredne zdravilne učinke na telo, vendar bodite zmerni pri uporabi.
OREHOVA POTICA
Orehova potica, simbol Kristusove trnjeve krone, je najbolj popularna velikonočna potica pri nas.
Orehovo potico je Janez Vajkard Valvasor, opisal že v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske:
“Oreh je v Kranjski deželi precej razširjen. Ljudje ga sušijo za jed, a ga tudi rabijo za neki kruh v božičnih dneh, čemur rečejo potica.”
Pa poglejmo zakaj: Glavne sestavine tradicionalne potice so: bela moka, orehi, navadni sladkor. Ker pa se časi spreminjajo in s tem tudi naša želja po bolj zdravem prehranjevanju, lahko potico pripravimo malce bolj zdravo, s tem, da navadno belo moko zamenjamo z kakšno od bolj zdravih mok, zmanjšamo količino sladkorja oz. sladkor zamenjamo z naravno alternativo ter uporabimo domače naravno pridelane orehe.
Bela moka spada med procesirana živila in vsebuje manj mineralov kot polnozrnata moka, mleta iz celega zrnja. Ena izmed največjih razlik med belo moko in polnozrnato, je v vsebnosti vlaknih, saj med procesom pridobivanja bele moke, žitu odstranijo vlakninsko in vitaminsko bogate otrobe. Tako osiromašeni beli moki dostikrat dodajajo manj kakovostne umetne vitamine.
Polnozrnata moka vsebuje večjno količino maščob in beljakovin kot bela moka, tudi ne vsebuje umetnih vitaminov oz. dodatkov. Vsebuje vitamine iz skupine B ter A, K, E, baljakovine, rudnine in nenasičene maščobne kisline.
Vsaka hrana, tudi žita, bogata z oglijovimi hidrati, ima nekakšen učinek na raven krvnega sladkorja. Tako ima bela moka višji glikemični indeks kot polnozrnata in dvigne raven krvnega sladkorja dosti hitreje, kot polnozrnata moka, kar ni idealno.
Zdrava alternativa oz. le dodatek ostali moki, je lahko tudi kokosova moka, s še manjšim glikemičnim indeksom, malo ogljikovimi hidrati, vsebuje pa več sladkorja, vendar naravnega. Kokosova moka vsebuje tudi veliko nasičenih maščobnimh kislinan in ima ogromno vlaknin, ki pripomoreju k boljši sitosti in pomagajo metabolizmu. Prednost kokosove moke je tudi ta, da ne vsebuje glutena, ki danes predstavlja vedno večji problem.
Dobra izbira je tudi ena od t.i. prastarih mok, pirina moka, ki ima veliko vsebnost beljakovin kot tudi vlaknin,vsebuje pa tudi vitamine, niacin, tiamin, vitamin B6, ter minerale, kot mangan, fosfor, cink, železo, kalij in kalcij. Pirina moka pomaga pospešiti presnovo, pomaga pri tvorbi močnih kosti, uravnavava raven krvnega sladkorja, zmanjšuje napenjanje in drisko, pomaga zmanjšati nivo slabega holesterola v krvi in še mnogo koristnega bi lahko našteli.
Tudi riževa moka, narejena iz rjavega riža, predstavlja dobro alternativo, še posebej v kombinaciji z ostalimi mokami. Je brez glutena.
Oreh ima zelo veliko energijsko vrednost, saj ima 100g oreščkov kar 650 kalorij, od tega kar 65g zelo kvalitetnih maščob. Orehi so bogati z omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami in vsebujejo večje število antioksidantov od večine poznanih jedi. Uživanje orehov lahko izboljša možganske sposobnosti, kar ni čudno, saj če dobro pogledate orehovo jedro, boste hitro videli da simbolizira možgane. Prav tako pomaga pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, kot tudi rakavih obolenj.
Orehi so odličen vir večih vitaminov in mineralov. Ti vključujejo baker, folno kislino, fosfor, vitamin B6, managan, vitamin E.
So tudi enen največjih prehranskih virov antioksidantov, kot so elegična kislina, katehine in melatonin.
Čeprav so orehi zelo zdravi, pa pri nekaterih lahko sprožijo alergijske reakcije.
Kar se tiče orehov pa bodite pozorni tisti, ki imate kronični gastritis ali gastrorefluksno bolezen, ker lahko pretirano zaužitje orehov pozroča prekomerno izločanje želočne kisline, zaradi povečane motorike želodca ob razgradnji trših oreščkov.
Uživanje orehov je lahko ena najlažjih stvari, ki jih lahko storite za izboljšanje zdravja in seveda ne samo tistih, v potici.
Na koncu pa moramo obdelati še sladkor, ki je tudi obvezna sestavina naše potice. Najbolj poznana sta navadni beli in rjavi trsni sladkor, imenovana tudi saharoza. Čeprav radi verjamemo, da je rjavi sladkor boljši od navadnega belega, pa le temu ni čisto tako. Tudi rjavi sladkor ni kaj dost boljši. Cenejše verzije rjavega sladkorja so namreč le obarvane z ječmenovim sladom in gre za pravzaprav navadni beli sladkor. Tudi pravi trsni sladkor, je še vedno enostavni sladkor in ga lahko obravnavamo kot isto nezaželenega v naši prehrani. Če res želimo bolj zdravo potico, bomo morali zmanjšati količino sladkorja oz. poseči po alternativnih metodah sladkanja ali pa se sladkorju preprosoto odpovemo.
Poznamo razne sladilne sirupe, kot sta agavin in javorjev sirup, katera pa, kar se sladkorjev tiče, tudi nista dosti bolj zdrava od navadnega belega sladkorja.
Kot vemo obstajajo še razna umetna sladila, brez kalorij, ki jih priporočam samo ljudem, ki zaradi zdravstvenih težav, ne smejo uživati sladkorja in le občasno. Kot je znano, lahko imajo tudi umetna sladila škodljive učinke na zdravje našega telesa in še dokazano povečajo željo po sladkem.
Dandanes pa se pojavljajo tudi nove oblike sladil brez energijske vrednosti, polioli, t.i. »alkoholni sladkorji«, ki so s posebnim postopkom pridelani iz naravnih živil. Eno takih je eritrol, naravno sladilo v obliki drobnih kristalov, ki je pridobljeno z naravnim postopkom fermentacije. Eritritol je odlično nadomestilo belega sladkorja, sirupov in umetnih sladil. Je naravno sladek, brez priokusa ter po videzu in strukturi podoben navadnemu sladkorju.
V naravi se nahaja v različnih vrstah sadja, kot so hruške, grozdje, melone in lubenice, ter v fermentiranih izdelkih, kot so sojina omaka, vino in sake.
Seveda pa se sliši prelepo, da bi skoraj bilo res. Problem alkoholnih sladkorjev so stranski učinki; pri večjih količinah, napihnjenost, odvajalni učinek in bolečina v trebuhu. Pri zelo velikih količinah nekaterih alkoholnih sladkorjev pa lahko pride do hujših posledic. Za manitol tako velja, da lahko ob res prevelikih zaužitih količinah pride do odpovedi ledvic ali celo srca. Prav tako ni dokazano, kakšen je dolgoročen učinek vnosa takšnih sladil na organizem.
Naravna alternativa sladkorju, je npr. Stevia, ki pa je nekateri zaradi grenkega priokusa, ne maramo.
Najboljši recept za manj sladkorja je, da enostavno prepolovite oz. zmanjšate vnos ali kombinirate s kakšno stevio. Vaša velikonočna potica bo nekoliko manj sladka, vendar toliko bolj zdrava.
Bistvo: Bodimo zmerni pri porabi potice, največ 1-2 kosa. Zamenjajte belo moko s polnozrnato ali pirino, ter zmanjšajte količino sladkorja.