Mikrobiota – kaj so mikroorganizmi in zakaj so tako pomembni za naše zdravje?
V tem članku vam bom predstavila, kako na naše zdravje vplivajo mikrororganizmi, ki živijo v in na nas, zakaj je naše črevesje tako pomembno in kakšen vpliv ima na naše vsesplošno zdravje.
V naših telesih se nahaja okoli 100 triljonov celic mikroorganizmov. Čeprav so mikroorganizmi bili dostikrat spregledani, pa so ravno oni pomembni za razumevanje človeških bioloških odgovorov, vse od dovzetnosti za infekcijska obolenja, kroničnih bolezni, debelosti in celo našega vedenja in delovanja možganov.
Mikroorganizmi v našem črevesju in tudi drugod po telesu, so povezani v komplesno skupnost, ki ji pravimo mikrobiota. Bakterije, skupaj s še nekaterimi preostalimi mikroorganizmi kot so glive, virusi ipd, naseljujejo 90% vseh naših celic, in tako skupaj tvorijo mikrobioto. Nahajajo se v črevesju, na koži, v ustih, vsepovsod.
Najštevilčnejši izmed vseh, pa je črevesna mikrobiota, torej bakterije v črevesju. Vsebuje kar od 1013 do 1014 mikroorganizmov iz 1000 različnih bakterijskih vrst. Skupaj tehtajo neverjenih od 1,5 do 2 kg.
Največ bakterij se torej nahaja v črevesju in sicer v zadnjem delu debelega črevesja. Te bakterije so izredno pomembne za naše vsesplošno zdravje.
Splošno znano je, da bakterije v našem črevesju pomagajo pri prebavi, olajšajo odvajanje ipd. Zraven tega pa ima skupek teh bakterij- mikrobiota tudi svoje lastne metabolne aktivnosti. To pomeni, da lahko bakterije pridobijo energijo iz prehranskih vlaknin, ki so drugače za naše telo neprebavljive. Bakterije, s tem ko fermentirajo prehranske vlaknine v črevesju, proizvajajo snovi, ki so pomembne za zdravje črevesja in imajo protirakave lastnosti. Črevesne bakterije pomagajo pri ustvarjanju vitamina B in K, kot tudi pomagajo pri prebavi maščob.
Torej se ta skupek črevesnih bakterij- mikrobiota, obnaša kot nekakšen organ, znanstveniki pa predvidevajo, da imajo bakterije vpliv tudi na naše vedenje in delovanje možganov. Prav tako so ugotovili, da se v črevesju nahaja kar 90% celotnega imunskega sistema, zato nekako drži kar je Hipokrat povedal že v Antiki: vse bolezni se začnejo v črevesju. Zato je pomembno, da ohranjamo naš imunski sistem v črevesju zdrav, da se lahko bori proti tujim bakterijam, ki nam pa lahko škodijo.
Kako pa črevesna mikrobiota sploh nastane? Človeško črevesje je pred rojstvom sterilno. Bakterije se v naše črevesje delno naselijo že ob rojstvu, pri tem pa igra veliko vlogo naravni porod, saj dojenček prejme bakterije od matere, med prehodom skozi porodni kanal. Materina vaginalna flora je namreč povezana s črevesno mikrobioto in tako sterilen novorojenčekova mikrobiota, prejme del materinih bakterij. Zato je pomembno, kakšne bakterije nosi v telesu mati, saj se prenašajo na otroka. Črevesna mikrobiota dozori kasneje v 1. do 2. letu starosti, ko dojenček prejme še druge bakterije iz okolja, materinega mleka, hrane ipd.
V črevesju odraslega človeka tako biva okoli 100 trilijonov mikroorganizmov, od tega največ bakterij. Vsak posameznik pa ima svojo lastno kombinacijo bakterij- glede na prevladujoče vrste, rečemo tem kombinacijam enterotipi. Na to, katere bakterije v črevesju se bodo razrasle, oziroma kakšen enteroptip bakterij bo prevladoval, pa vplivajo razni dejavniki: prehrana matere ob porodu, prehrana v mladosti, bolezni, okužbe, okolje, tudi uporaba antibiotikov.
Bakterije v našem črevesju bivajo torej v nekem ekosistemu. Če želimo, da bo naše črevesje zdravo, je potrebno v njem vzpostaviti ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami. Želimo seveda, da bodo dobre bakterije prevladovale in nam pomagale v procesu prebave in presnove. Zato jih moramo spodbujati k rasti in sicer tako, da jim ponudimo za to primerno okolje. Če se ravnovesje bakterij naše črevesne mikrobiote spremeni v prid slabim bakterijam, se logično razvijejo razne vnetne bolezni, pojavijo se driske in druge težave. To se lahko zgodi tudi v primeru ko jemljemo antibiotike.
Antibiotiki niso najboljši prijatelj naše črevesne mikrobiote, saj medtem ko pobijejo točno določene bakterije, ki nam delajo težave, pobijejo zraven še dobre, tiste, ki jih potrebujemo. Po uporabi antibiotikov se namreč drastično zmanjša raznolikost naših črevesnih bakterij, kar lahko povzroči dolgoročne spremembe in težave. Znanstveniki so ugotovili, da se že naslednji dan po uporabi antibiotika, zmanjša število nekaterih bakterij v našem črevesju. Pravijo, da si naš črevesna mikrobiota komaj po 4. letih opomore od uporabe antibiotikov in pridobi nazaj svoje dobre bakterije, za kar pa moramo poskrbeti sami. Težave, ki jih lahko imamo zaradi premalo raznolikega črevesne mikrobiote oziroma bakterij so imunske bolezni, alergije, vnetne črevesne bolezni, debelost, mentalne bolezni in celo avtizem.
Te naše bakterije pa nam lahko mešajo štrene še tam, kjer najbolj ni treba. Vplivajo lahko namreč na nezmožnost izgube kilogramov.
Če smo recimo v otroštvu bili izpostavljeni velikim količinam hrane, ki vpliva na razvoj slabih bakterij (to so sladkor, procesirana živila itn.) in smo bili kot otroci debeli, se je izoblikovala črevesna mikrobiota z točno določenimi vrstami bakterij. Te bakterije ki so se razvile, so naučene že od majhnega, da skladiščijo odvečno energijo v maščobo. Ko nato v odraslosti ali kdajkoli izgubimo odvečno telesno težo, ostanejo naše bakterije še vedno iste in čeprav se mi zdravo prehranjujemo, obstaja možnost, da naše bakterije tudi to zdravo hrano skladiščijo in tako ponovno pridobimo izgubljene kilograme.
Takšno predvidevanje so nato znanstveniki dokazali s pomočjo laboratorijskih miših.V poskusu sta sodelovali dve miški, ena je bila izpostavljena večjim količinam hrane in je bila debela, druga miška je bila suha. Nato so suhi miški presadli črevesno mikrobioto debele miši in ji ponudili enako količino hrane kot je uživala prej. Predhodno suha miška je zredila, samo zaradi drugačne črevesne mikrobiote oz bakterij. Torej lahko trdimo, da so tudi črevesne bakterije lahko razlog jojo učinka (pojav ko telesna teža konstantno niha).
Torej iz vseh teh dokazov o vplivu črevesne mikrobiote na zdravje se vprašamo, kako torej pa lahko vplivamo nanj, do te mere, da poskrbimo za boljšo in bolj zdravo raznolikost črevesnih bakterij?
Na to vpliva predvsem hrana. Način prehranjevanja je dejavnik, ki ima v celotnem življenju človeka dokazano največji vpliv na sestavo naših bakterij. Privegetarijancih so na primer v črevesju povsem drugačne bakterije kot pri vsejedih.
PROBIOTIKI
In tukaj pridemo do probiotikov. Probiotiki so po domače dobre bakterije. So živi mikroorganizmi- bakterije, ki koristijo našemu organizmu, saj izboljšujejo delovanje črevesja in vsesplošno zdravje. Probiotike zaužijemo ali s hrano ali kot prehranska dopolnila, imajo pa dokazano pozitiven učinek na naše telo. Raziskave so pokazale, da lahko nekateri probiotiki celo vplivajo na zmanjšanje anksioznosti in stresa. Probiotiki izboljšajo počutje pri ljudeh s kronično utrujenostj0 ali sindrom razdražljivega črevesja. Prav tako pa olajšajo črevesne težave in črevesne ter želodčne bolezni.
Torej kje najdemo probiotike? Probiotične bakterije se nahajajo v nekaterih naravnih živilih ali pa so na voljo v obliki prehranskih dopolnil. Najbolj poznano naravno probiotično živilo je probitoični jogurt, ki je narejen iz fermentiranega mleka z probiotičnimi bakterijam. Prav tako je odlična probiotična izbira kefir. Kefir je v bistvu še boljša izbira kot jogurt, saj vsebuje še več različnih bakterij, obe živili pa imata ugoden vpliv tako na črevesje, kefir pa tolerirajo tudi ljudje z laktozno intoleranco. Od mlečnih izdelkov velja omeniti še pinjenec in starane sire, dosti več probiotičnih bakterij pa najdemo v kislem zelju. Kislo zelje je prav tako pridobljeno s fermentiranjem, poleg probiotičnih bakterij pa vsebuje še veliko vitaminov. Tudi ostala zelenjava je vsekakor dobrodošla na jedilniku, probitočne bakterije pa vsebuje vložena zelenjava.
PREBIOTIKI
Poleg probiotikov pa je potrebno vnašati tudi prebiotike. Prebiotiki so hrana za naše probiotike. Probiotiki so torej dobre bakterije, prebiotiki pa njihova hrana. Prebiotiki so pravzaprav prehranske vlaknine s katerimi se bakterije v črevesju hranijo. Nahajajo se v ovsu in ječmenu,v sadju, v polnovrednih žitih, bananah in krompirju. Prebiotiki so torej prehranske vlaknine, s katerimi se hranijo naše bakterije zato je tovrstna živila potrebno vnašati.
Če torej povzamemo, lahko povemo, da je naš črevesni mikrobiom pravzaprav 2 kilogramski organ, ki s svojo pestrostjo bakterij vpliva na celoten organizem.
Če želimo dobro poskrbeti za svojo črevesno mikrobioto, je dobro, da uživamo probiotična naravna živila, po potrebi vnesemo dodatne probiotike s pomočjo prehranskih dopolnil, uživamo veliko prehranskih vlaknin oziroma prebiotikov in seveda poskrbimo, da ne uživamo živil, ki v našem črevesj spodbujajo razrast slabih bakterij. Odveč je verjetno omeniti, da je torej potrebno procesirana živila z veliko sladkorja, hitro hrano ipd. izločiti, ne pozabite tudi na omejevanje stresa, saj le ta prav tako vpliva na sestavo vaših bakterij.
Upam, da ste sedaj uvideli, kako so naše bakterije pomembne za naše zdravje in na kakšen način si lahko izboljšate svoje zdravje.